Starost je ena od stvari, kateri se ne moremo izogniti. Kdaj pravzaprav nastopi starost? Težko točno določimo, kdaj naj bi človek postal star. Najpogosteje omenjena meja se giblje okoli 65. leta. O tem, kdaj govorimo o starosti, obstajajo različne teorije. Večina jih deli kar na:
Kronološko – torej, starost po koledarju
Biološko – kakšna je starost telesa glede na delovanje osnovnih telesnih funkcij
Psihološko – koliko se človek počuti starega
Upokojitev – največkrat pa je starost opredeljena kar z upokojitvijo
Zaradi zviševanja življenjske dobe je prav, da se o starosti več razmišlja in govori. Če bomo na starost pripravljeni, jo bomo lahko lepo preživljali. Seveda, ni vse odvisno samo od nas samih, vendar z našim ravnanjem v prvem in drugem življenjskem obdobju lahko marsikaj spremenimo. To pa je v današnjem času težko. Kljub temu, da nas dolžina življenja prisili, da vedno znova premislimo o načinu življenja in naših ciljih, je vse več kadilcev, nezdravih prehranjevalnih navad (https://www.vreden.si/post/sladkor-glavni-krivec-za-porušitev-kemije-našega-telesa) in neaktivnosti.
Starostniki imajo več zdravstvenih in socialnih težav kot ostale generacije.
Starostne spremembe se dogajajo v vseh telesnih celicah, tkivih in organih. Te spremembe vplivajo na funkcijo vseh telesnih sistemov in sicer tako, da se s starostjo njihovo delovanje slabša. Na primer, če pogledamo rezervno sposobnost naših organov. Srce dvajsetletnika je sposobno črpati desetkratno količino krvi, ki jo telo dejansko potrebuje za življenje. Po tridesetem letu se vsako leto ta sposobnost zmanjša za 1%. Največje spremembe se pojavijo pri delovanju ledvic, pljuč in srca. Ker se starostne spremembe pojavljajo v daljšem časovnem obdobju, jih kasneje zaznamo in nanje prej ne damo poudarka.
Da bo naša starost lepa, se moramo nanjo pripraviti.
Poskrbimo za fizično in psihično zdravje našega telesa. S starostjo se nam zmanjšujejo funkcionalne sposobnosti, ki ob neredni telesni aktivnosti progresivno napredujejo in s tem povečajo tveganje za pojav kronično nalezljivih obolenj in povečajo nevarnost za poškodbe. Z redno telesno dejavnostjo poskrbimo, da ostanemo samostojni in mobilni, kar prispeva k večji kakovosti starostnikovega življenja. Seveda, vadba naj bo prilagojena glede na sposobnosti starostnika. https://www.vreden.si/post/redna-telesna-aktivnost-tudi-v-času-covid-19-s-prilagojenim-programom-za-starostnike
Pomembno je tudi, da si starostniki najdejo hobije in aktivnosti, ki jim pomagajo zapolniti prosti čas in jim hkrati vlivajo novih moči. Opravljanje gospodinjskih opravil in vrtnarjenje, lahko pri šestdesetletniku zmanjšata tveganje za pojav srčno-žilnih zapletov in posledično je življenje bolj kakovostno.
Zaradi upada fizičnih in duševnih funkcij, je starostnik vse pogosteje odvisen od okolice. V družbi pa se vse bolj pojavlja negativen odnos do starosti. Zato so starostniki izpostavljeni tudi zlorabam in nasilju. O tem pa več v naslednji objavi.
Comments